Ribniška dolina

Ribniška dolina, ki jo objemata Mala gora na vzhodu in Velika gora na zahodu, je polna čudovitih znamenitosti, ki vas vabijo na doživljajska potepanja, lahko pa se odločite tudi za aktivno preživljanje prostega časa s spoznavanjem tradicionalne domače ribniške obrti.

Tradicionalna domača obrt

Prepoznavni domači obrti Ribniške doline sta suhorobarstvo in lončarstvo, ki imata v teh krajih večstoletno tradicijo. Izdelovanje »Ribniške suhe robe«sodi med najstarejše, hkrati pa zelo svojevrstne domače obrti. Tesna povezanost prebivalcev z naravo, bogastvo gozdov in iznajdljivost domačinov, je pripomogla k nastanku in razvoju obrti, kot jo poznamo še danes.

Preprosti izdelki za domačo uporabo so prestopili domači prag, ko je prebivalcem Kočevskega in Ribniške doline avstrijski cesar Friderik III. izdal krošnjarski patent, ki je omogočal pravico prostega trgovanja z domačimi izdelki. Cesar je dovoljenje izdal z namenom, da bi revnejšemu prebivalstvu omogočil dodaten vir zaslužka.

To pravico so najbolj izkoristili prav prebivalci ribniškega območja in tako suho robo in lončene izdelke ponesli v svet.

Nenehno prilagajanje trgu, novim tehnologijam in razvijanje novih izdelkov je ribniško suho robo pripeljalo do kvalitetnih in uporabnih izdelkov, saj tradicija ostaja in Ribničani gremo še danes s ponosom v svet. Za ohranitev tradicije suhe robe in večjo prepoznavnost na trgu je suhorobarsko območje leta 2004 pridobilo geografsko označbo z imenom »Ribniška suha roba« ter s tem zaščitilo rokodelce in njihove izdelke. Rokodelci so še danes aktivni v vseh enajstih suhorobarskih panogah, ki so: obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, posodarstvo, orodjarstvo, pletarstvo, žličarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, zobotrebčarstvo in spominkarstvo.

Lončarska obrt je prisotna predvsem na jugu Ribniške doline, v Prigorici in Dolenji vasi, v t.i. Lončariji. Najbolj znan lončarski izdelek je ribniška piščal ali »konjiček, ki v riti piska«.

Za ohranjanje, izobraževanje in promocijo suhe robe in lončarstva skrbi Javni zavod Rokodelski center Ribnica, zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost. Za obiskovalce ponujamo zanimiv prikaz izdelovanja suhe robe in lončarstva, pri katerem vas domači rokodelci popeljejo skozi čaroben proces nastajanja lesenih in glinenih izdelkov. Po predhodnem dogovoru vam ponujamo tudi nepozabno doživetje-rokodelske delavnice, saj lahko pod vodstvom mentorja – rokodelca sami oblikujete izdelek domače obrti. V pletarski in lončarski šoli pa izobražujemo nove generacije pletarjev in lončarjev.

V Rokodelskem centru je na ogled tudi razstava, ki prikazuje  sodobno produkcijo suhe robe in lončarstva ter drugo rokodelstvo na tem območju.

Izdelke obeh domačih ribniških obrti pa lahko najdete tudi v Muzejski trgovini Rokodelskega centra. 

V stavbi Rokodelskega centra pa je tudi konferenčna dvorana, ki jo lahko najamete za razna srečanja, predavanja ali izobraževanja.

 

 

KULTURA

Mesto Ribnica ima v svojem jedru grad, ki je bil zgrajen okrog leta 1080. Skozi zgodovino je menjaval lastnike in gospodarje, ki so pustili gradu in kraju svoj pečat. Sedanji grajski kompleks je bil preurejen v letih 1958 – 61 in je danes namenjen predvsem kulturnemu dogajanju. V gradu ima razstavne prostore Muzej Ribnica. Tu si lahko ogledate stalne razstave: Suha roba in lončarstvo, Ribnica, veličina majhnosti in Boj krvavi zoper čarovniško zalego. V grajskem kompleksu se nahajata še Park kulturnikov, posvečen spominu na ljudi, ki so prispevali k intelektualnemu razvoju Ribnice in širšemu napredku cele Slovenije in forma viva, ki so jo v 80. letih oblikovali priznani slovenski kiparji. V sklopu grajskega kompleksa sta tudi letno gledališče in poročna dvorana.

V samem trškem jedru stoji cerkev sv. Štefana, ki jo krasita zvonika, t.i. ribniški kroni, eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika. Glavni oltar, delo Ivana Groharja, predstavlja podobo sv. Štefana.

Miklova hiša je bila na prelomu iz 19. stoletja v 20. stoletje zbirališče ribniških tržanov, saj so bile v njej čitalnica, gostilna in pekarija. Danes je kulturni hram, v katerem se nahajata Knjižnica Miklova hiša in razstavni prostor Galerije Miklova hiša. Galerija z razstavami predstavlja pretežno sodobno slovensko likovno umetniško produkcijo in hrani dve lastni likovni zbirki. Ob obisku Ribnice si v galeriji lahko ogledate aktualno razstavo. Projekt Galerije Miklova hiša je tudi Likovno izobraževalni center Ribnica – LICE, kjer se lahko likovno izobražujejo ljubitelji umetnosti. Izobraževanje poteka v Rokodelskem centru, v štirih letnikih, mentorji pa so akademsko izobraženi kiparji in slikarji.

V neposredni bližini Ribnice je vas Hrovača, kjer lahko obiščete rojstno hišo največjega jezikoslovca 19. st., patra Stanislava Škrabca. Škrabčeva domačijaje danes muzej, v obnovljenem skednju pa se prepletata umetnost in poslovnost. V letu 2008 so Škrabčevi domačiji dodali še staro ključavničarsko delavnico družine Kersnič, ki je prenovljena v galerijsko-razstavni prostor.

Nad široko Ribniško dolino leži romarska cerkev pri Novi Štifti, ki je brezhibno vsajena v neokrnjeno naravno okolje. Dopolnjujejo ga orjaška lipa, kapela sv. Jožefa iz 18. stoletja in frančiškanski samostan. Cerkev v današnji podobi je bila zgrajena med leti 1641 in 1671, leta 1780 pa so ji dozidali svete stopnice. Notranjost cerkve je tipično baročna z bogatim okrasjem in lesenimi rezbarijami.

DODATNE INFORMACIJE

Logoturizem Ribnica 1a

Cesta na Ugar 6

1310 Ribnica

Tel. št.: 051 415 429

E naslov: turizem@rc-ribnica.si


2021 © Rokodelski center Ribnica. Izdelava spletnih strani: Kreativna tovarna | Piškotki

Lasinzastave Logo Mali
Logo Erasmus
Logo Las Cdr10
Logo Chance
Srrs Logo Mali