Tomaž Mihelčič se je z lesom začel spoznavati že v mladosti. Pri dvanajstih je z nožem izdelal svoj prvi “samurajski meč”, nekaj let kasneje pa že prvo žlico in “kukso” – tradicionalno leseno skodelico. Čeprav sta ga šola in študij za nekaj časa odmaknila od lesa, je v prostem času vztrajno raziskoval tradicionalne tehnike obdelave – predvsem izdelavo indijanskih in skandinavskih nožev ter orodij.
Danes ustvarja z željo po pristnem odnosu do lesa in orodja. Pri svojem delu uporablja le osnovne pripomočke, saj verjame, da se prava spretnost kaže v tem, da z manj narediš več. Njegovi izdelki – žlice, sklede, žličniki, leseni noži in drugi uporabni izdelki– odsevajo spoštovanje do narave, tradicije in vsakodnevne uporabnosti.
Posebej ga navdušujejo stara orodja in načini njihove uporabe, saj skozi njih razume razvoj rokodelskih veščin in odnos človeka do materiala. Pravi, da ga birokracija in certifikati ne zanimajo – zanj rokodelstvo ni potrdilo na papirju, temveč iskrena pot ustvarjanja in stik s preteklostjo.
Tomaž les dojema kot živ material, ki nosi svojo zgodbo. Verjame, da je lepota v preprostosti: v izdelku, ki nastane v tišini, brez hrupa strojev, brez lakov in umetnih premazov. Vsaka žlica, skleda ali nož, ki ga izdela, je zanj poklon naravi in njeni toplini – dokaz, da pristno rokodelstvo še vedno živi.
